Za prvim vonjem po snegu smo tokrat odšli k Italijanom, v Dolomite, kamor sta Klemen in David na oseh specialke odšla odpedalirat svoj gorski “giro d’ Italia”. Vse se je pravzaprav začelo že v četrtek,…

Za povezavo do galerije klikni tukaj. (opis poti pride kmalu ;))

Eni v nedeljo peljejo grehe v spovednico, drugi jih utopijo kar za šankom v bližnji oštariji… važno, da je cesta proti Gorenjski takrat prazna in si lahko brez skrbi, da bi že navsezgodaj zjutraj znucal živce v koloni čez Peračico. Če še vsaj malo pohodiš pedalko, si globoko v Pokljuški džungli še preden cestne počasnele [...]

Presneta Baba se mi je izmikala že celo zimo, no včeraj pa sva šla z Jakom končno v izvidnico, da sem si pobližje ogledala teren za prvi turni spust za naslednjo sezono. Tako kot denimo Golica, tudi Baba v grebenu Karavank ni prav nobena izjema. Na Koroško stran je njeno lice izredno strmo in krušljivo, ostenja [...]

Trenutno od elana kar pokam po šivih. V torek in sredo sem morasto vreme izrabila za 10km hitro hojo okrog Brda, v četrtek pa se mi je že kar samoumnevno zdelo, da bom zmogla na Možjanco. S kolesom. In je šlo… s samo enim postankom od Kranja do Bobovka, pa proti Preddvoru in od tam [...]

V nedeljo sva se z Matejem spravla na Viševnik. Kazen za tisto Matejevo poležavanje pozno v jutro, sva nakoncu plačevala OBA!, saj se nama je jugo, zaradi prav poletnih temperatur, mlel in udiral do kolen vse do vrha. Komu je z jezika ušla kakšna sočna in kdo je na koncu najbolj užival… sledi fotoreportaža iz turno predričanega Viševnika .

[...]

Minulo soboto sva z Matejem nabirala/zgubljala višince po mulatjerah nad Sorico. Da so strojnice in minometi ropotali tudi na območju Soriške planine, pričajo nekatere še “ohranjene” utrdbe (karavle, zaklonišča,…) ter opazovalne kupole, ki izpod snega (ter zemlje/trave) kukajo proti soncu.

Z Jakom sva v nedeljo ignorirala morasto vreme. Na Potoški sva se zabavala na svoj način in si nedeljo naredila prav čudovito…

Pa naj še kdo reče, da je Ljubljana vedno siva… danes je bila njena okolica daleč naokoli najbolj obsijana! In ne preveč obiskana - super!

Velika planina dobi moj obisk vsaj enkrat pozimi in enkrat spomladi, ko pašnike prekrijejo žafrani. Če bi bil še vreme tega četrtka mal manj aprilski, bi bla pa narava tam gor v tem času že čist preveč popolna. 

Mala Mojstrovka se nama je luštala že prejšnji vikend, ko sva se preko Vršiča peljala proti Lepeni. Če nebi šla mimo tako pozno, bi Krnska jezera tistikrat zagotovo stornirala in jo rajši mahnila proti Mojstrovki. Matej in Klemen sta pisto pod Mojstrovko stestirala že včeraj, danes pa zraven povabila še mene. Kljub južnemu snegu, smo [...]

Že v petek sva se izstrelila v bovški konec. Rezervirala sva si prijetno hiško v vasici Čezsoča. Tako, ne preveliko, ravno pravšnjo, da sva jo lahko ogrevala na star kiperbuš. Drvarnico, ki je bila ob prihodu do stropa založena s poleni, sva do nedelje spraznila do podna . Še dobr, da je bil dopust [...]

Temu se pa prau’ bit kisu k limona! Če mene kdo vpraša, bi se po seriji tolkih morastih dni, že čist prilegu en tak, s sončkam obsijan .

Čeprav smo bili dopoldne že kar visoko, na krepkih 1600m, nama je popoldne zadišal še Sv. Jakob. Družbo sta nama delali še obe psički, Loli in Miši .

V trumi (pre)mnogih pohodnikov, ki so dopoldne naskokovali Virnikov Grintavec, smo bili v boju za osvojitev vrha tudi Klemen, Nejc, Matej in jaz. Našo skupino sta vlekla proti vrhu menjaje Klemen in Nejc, midva z Matejem sva se borila iz zavetrja. Zadnje pohodnike smo prehiteli že na dobri polovici poti, a so bile stopničke na [...]

Tu je par poz narave okoli Šitne glave, kamor smo se namenili včeraj, pa žal zgrešili zastavljeni cilj. Od slemena dalje smo se potem ”orientirali” kar po soncu in na koncu pristali na Slemenovi špici. Teren je bil sicer poznan, a se je gorska idila, skrita pod snežno odejo, vseeno zdela dovolj drugačna, da je bila spet [...]

Danes smo bitko z vetrom bili na Blegošu. Veje dreves so gor’ že skoraj povsem oguljene, listja pa po poti na račun tega pač toliko več . Še preden smo prišli do vrha, je vetru uspelo pobrit pobočje hriba do jasnine, a so oblaki spet preplavili nebo še preden smo uspeli sestopiti do koče… [...]

V dolini Soče sva spet našla dovolj razlogov, da sva tam zabila celo nedeljo. Preko Vršiča sva se spustila v dolino Soče, si tam najprej ogledala izvir Soče in njena velika korita, potem oddrvela k slapu Boki in slapu Kozjaku ter se za konec povzpela še skozi vasico Log pod Mangartom na Mangartsko sedlo. Dan [...]

Ta vikend je ”počepnla” še Begunjščica. Vreme je bilo oblečeno spet po tazadnji modi - v meglo in oblake, ampak sva nakoncu vseeno ostala suha.

Najin tokratni cilj se dviga 2245 metrov nad morjem in je le 50 km (zračne linije) oddaljen od Jadrana. Čeprav sva bila na Krnskih jezerih v zadnjih dveh letih tokrat že četrtič, sva šla preverit še kako izgleda naše največje visokogorsko jezero od zgoraj, s Krna. Hudo dobr’!

Nedelja. S kolegom se peljeva proti Gorenjski. Vreme sončno, nebo praktično brez oblačka, še celo Stol brez svoje tipične sive flike.  Pa ravno razlagala sem mu, da sva bila z Matejem gor prejšni vikend, v megli gosti, da bi lahko z nožem rezal vanjo. Danes pa tak sonce, da je nebo že prav monotono. “Bi šla gor?” ga vprašam in [...]

Danes sva se po slabih 3 urah “garanja” zicnila na najvišji stolček Karavank, 2236m visoki Stol. Premražene kosti sva si po sestopu z vrha Stola odtajala v prijetno zakurjeni Prešernovi koči na Malem Stolu (2198m).

Tale objava je še dolg za dolg nazaj, ker jo je Skleroza napisala pa žal pozabila objavt . No, kje sva bila in kaj vse sva tam novega videla v nadaljevanju, za začetek pa en kratek insert kot namig za vse tiste, ki ste tam že bili …

Danes nas je osem nog prineslo na vrh Slemenove špice. Vsak po dve nogi sva poganjala midva z Matejem, z ostalimi pa je po vseh štirih tekla psička Miši. Brez večjega napora je premagovala svoje prve višinske metre in tako prestala “ognjeni krst”. Odrezala se je dovolj dobro, da jo bova naslednjič spet vzela s [...]

Dopoldne sva zopet pilila podplate na slovensko-avstrijski meji, tokrat sva odkrivala svet okrog Trupejevega poldneva. Na nebu je že spet vladalo sivo povprečje, nekaj oblakov, nekaj jasnine, a to ni zmotilo najinega razpoloženja. S turbanom muh na glavi sva premagala tudi to, edino, nadlogo in se imela prav nobl.

Na lov za zajce sva šla včeraj na Zajčeva kopišča. Zajca na muho nisva dobila nobenega, za odstrel so se ponujale kar muhe same. Teh se je zares kar trlo. Sicer pa ne vem, če ni ravno tako mila zima, kot je bila ta letošnja, kriva da je povsod preživelo toliko mrčesa. V glavnem, že [...]

V soboto sva z Matejem rila po Črni prsti in se po dve in pol urni tlaki zasluženo kopala v soncu na njenih 1844m. Suma tokratnega izleta je bil na moji nogi pekoč žul in lepih vtisov ful.

Kamniški vrh se resda ne mora kosati z višino svojih, sicer precej višjih sosedov, razgled z njegovih ramen pa zagotovo prav v ničemer ne zaostaja, saj nam njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča imenitne poglede proti severu in jugu. Dovolj imenitne, da sva mu z veseljem namenila današnjo soboto.

Že 14.4. sva obiskala Golico, z namenom, da bi jo v tretjem poskusu končno ujela pobeljeno z narcisami. Žal se nama je Travnata gospa tudi takrat predstavila takšna, kakršna je pretežni del leta - zelena. No, danes (27.4.) sva šla k njej pofirbcat še enkrat in sva nekaj primerkov, ki prehitevajo naravo, kljub vsemu ujela, [...]

Danes sva na poti od Planine Koren proti Kompoteli vseskozi mlela sneg pod nogami in si ga, kot nabudlanemu piščancu filo, žokala v čevlje . Sledi par utrinkov s poti…

Veliko planino radi obiskujejo smučarji, za naju pa je bila tokrat zanimiva kot izletniški cilj. Najbolj navdušena sva bila nad vijoličasto obarvanimi pašniki žafrana, ki so letos še posebno preplavili to kraško planoto. Edinstvene so tudi pastirske koče, grajene v celoti iz lesa in krite s skodlami, ki tvorijo značilno kulturno krajino.

Zadnje čase sva se držala Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp kot p’janc plota, zato lahko trdiva, da je bil najin včerajšnji izlet na Polhograjsko hribovje pravi pohodniški lapsus. Podplate sva žgala na prav pomladansko ogreti Grmadi. Osvežilni “rukerji” so bili le občasni sunki vetra, ki so sprehajali oblake levo-desno.

Po daljši zaležanosti in odsotnosti iz “hribo-gorskega” terena, sva se ta vikend končno uspela iztrgat iz krempljev tete “leno rite” in ponovno zbrat’ nekaj volje (in časa) za en zimski hribovski podvig. Tokrat prvič, in sebi obljubljeno ne zadnjič, sva si na hrbtno kost naložila, Matej desko in jaz svoj par dilc in se podala [...]

Mnogokrat se ozirava proti njima, a se le redko tudi povzpneva nanju. Danes je bila želja po ponovnem snidenju le dovolj podkrepljena z voljo, da sva se vendarle odpravila v ta del Kamniško - Savinjskih Alp.

Na Krvavcu naju je med “A-testom” krpljev, ki so mi jih podarili za rojstni dan, ujel snežn metež. Krplji so se kljub lepi centimetraži novozapadlega “powdra” odlično izkazali. Komej čakam, da jih greva sprobat še na Kompotelo, Golico, Lepenatko,…
… Mateju in njegovim pa najlepša hvala za tako na kožo pisano darilo!!! :*

Modrina neba in razbeljeno sonce nad nama sta naju kar sama zvabila v gore. Na horuk sva skovala smer odhoda, zbasala v prtljažnik vso potrebno hribovsko navlako in od brzine prilepljena na sedeža štirikolesne puščice poletela proti Ljubelju. Preko Povne peči in čez greben Ljubeljščica sva se želela povzpeti na Zelenico, a sva pri tabli [...]

Pisalo se je megleno jutro, a ko sem testno pomolil levi krak (levico) čez okensko polico, da bi zunaj izmeril temperaturo, se mi ni zdelo prav nič novembrsko. Sprejemljivo toplo ozračje in tisto nekaj žarkov, ki so pikali skozi gosto meglico, je odločilo, da sva jutranjo lenobo kljub vsemu mahnila z Malim Kladivom in šla [...]

Še ena nedelja in še en pohodniško ožigosan konec tedna. Kot že trikrat v tem letu, sta tudi v tem poskusu padla v kompletu Kriška in Tolsti vrh; po dveh solo naskokih, tokrat končno še v dodelani postavi - skupaj z mojo pohodniško 1/2 :P.

Ker me je že dolgo grizla želja, da bi se vrnila v dolino Krnskih jezer, kjer sva veselo mlinčkala sneg pod nogami že letošnjega maja in tam ujela nekaj prav imenitnih prizorov bele zime, sva sklenila, da (minuli) vikend obiščeva razgaljeno jezero in ga zalotiva, ko ga ne bo zakrival nekaj centimetrov debel krancelj ledu [...]

Vremenarjem je moglo ta vikend spet presnet’ močno zamakat v čevlje, vsaj sodeč po njihovi napovedi ;). Midva sva k sreč’ ostala suha! Mahnila sva jo na Češko kočo na Spodnjih Ravneh, kjer se v soncu resda nisva tunkala, sva pa dan vseeno izkoristila bolje, kot bi ga doma na kavču (še dobr da [...]

Tole potezo po Julijcih sva sestavljala že od davnega leta “dva pa tri”, a se “nikukr” ni našla prava prilika, da bi jo tudi realizirala. Tokrat pa sva le uspela žrtvovat’ prosto sprednjo in zadnjo polovico vikenda in se odpravit’ Triglavskim lepotam naproti.

Lepenatka je 1425m visok hrib, ki je na severu poraščen z gozdom, južna pobočja pa preraščajo lepi travniki, ki so v zimskih mesecih magnet za lažje turne spuste. Četverica nas jo je doživela malo drugače…

Velikih vrhov je na karti Slovenije zacahnanih preko 80, od tega jih je več kot 70 vzpetin. Med tistimi tremi, ki pa si zares zaslužijo takšno ime, pa je tudi 2088m visoki, najzahodnejši dvotisočak v grebenu Košute. Nanj se je tokrat iz Šije in preko Kofc (1488m) povzpela tudi najina hrbtenica.

Pozimi idealen za “manj” zahtevne turne spuste, poleti pa priljubljena pohodniška točka številnih izletnikov. Z njegovega vrha lahko zremo proti Triglavu, dolini Krme in Pokljuki. To je kdo drug kot Viševnik.

Prostorska slika ali panorama je upodobitev prostora v vseh smereh in si zasluži posebno mesto na najinem b(R)logu. Nove panorame se bodo tudi ves čas na novo dodajale, tako da od časa do časa ne pozabite “pošpegati” tudi v ta kotiček.

Smo že septembra, ko ni več avgusta, a se tebi tut že kej sneg hrusta? Na ruzaku fršlus zapri in se na Kompotelo povzpni. Midva sicer snega gori hrustala nisva, sva pa ga videla tam doli in vseee okoli . Kar sva videla, sva pustila tam! Tudi zate, če ‘maš kej pohodniške podplate [...]

Na Veliko Poljano, tisto med Storžičem in Tolstim vrhom, naju je včeraj zvabila okusna jota in domač flancat. Žal prevečkrat pozabljamo kakšnega okusa je prava domača žlica, če pa jo postreže še sila prijazen možak, jo pa poješ še s tolk večjim užitkom.

Ni naključje, da naju je v teh sončnih dneh zopet zvabilo na Golico. Tokrat sva “punco” zasačila ravno, ko slači svoje, sicer že ozelenele, “obline”. Po dolgi in s snegom bogati zimi njena pobočja sedaj, čeprav z vsakim dnem bolj pomanjkljivo, v belo oblačijo znamenite narcise – t.i. ključavnice.

Danes sva vihtela pohodniške palice na poti proti Debeli peči. Počasi, po polžje (tri korake naprej, enega nazaj) sva premagovala pot proti temu najvzhodnejšemu dvotisočaku v Julijcih, saj nama od snega “žoftna” podlaga (zaradi toplih dni se je sneg, zlasti v spodnjem delu, po večini že stajal), ni dopuščala, da bi se s kako silno [...]

Krnska jezera - ledeniška jezera ujeta v dolino, ki jo v objemu držijo vrhovi Krn, Šmohor, Bogatin, Mahavšček in Velika Baba.