Na Bledu je med tednom prav luštno. Nikjer nobene pretirane gužve (razen tistih parih navdušenih Japončkov, ki se slikajo na vsakem vogalu), če pa imaš s seboj še kakšen kos posušenega kruha, potem je cel “Bled” praktično tvoj. 

Kadar imava lenobe polne rit, je ponavadi še najmanj naporna Možjanca. Lepo še mal pogolfava in se kar z avtom prpeleva v vas, od tam pa ni (pre)deleč do najbližjega travnika. Če je vsaj mal volje, pride v poštev tut Skalca, ki terja dodatnih 5minutk napora .

Ponoči sva špancirala okrog Blejskega jezera in se na pol poti nazaj ustavila še na pomolu pri vili blizu regatnega centra. Čeprav je vila zaprtega tipa, nama tista ograja nikoli ni previsoka, da je nebi preplezala in na pomolu pred njo malo poklepetala. Sedela sva in opazovala dogajanje v zraku. Bili so netopirji. Preletavali so [...]

Čeprav smo bili dopoldne že kar visoko, na krepkih 1600m, nama je popoldne zadišal še Sv. Jakob. Družbo sta nama delali še obe psički, Loli in Miši .

Včeraj sva imela pasjo družbo. Bili smo na travnikih nad Bohinjsko Češnjico, kjer je bilo za vsakega nekaj, za Miši (psičko) jaga, za naja pa en krajši “fotosešn”. Nastalo je nekaj v stilu…

Če se kdaj na obzorju pojav dolgčas, v cajtu pa nastane lih tolk velka lukna, da je dost velka za en hitr skok ven na zrak, pol greva kar na Jezerca. Ni jih ful, je pa en in ta dovolj lep, da nama ga ni težko it pogledat na vsake tolk pa tolk .

[...]

Ne vem, če tale park ravno sodi v kategorijo najinih najljubših “hangin’ plejsov”, je pa bilo zadnjič ob jezeru luštno malo posedet. Gladina jezera je (pre)polna lokvanovih cvetov,  življenja ob in v vodi pa tudi ne manjka. Številne brvi in mostički, ki na vsake toliko prekinjajo makadamsko stezico, sploh ne izgledajo tako kičasto , [...]

Včasih človeka ruka od mraza in si želi, da bi bil dost polena, da bi se lahko vrgu v peč, samo da bi se lahko ogrel. Je pa tu včasih tud’ tista druga skrajnost, ko ti je tako vroče, da bi se najraje pridružu prašičkom v hladilnici, samo da bi se lahko nekak ohladu.
Ja, pravzaprav [...]

Včeraj sva šla mal za nosam… zabasalo se je v Bohinju. Deževalo ni, čeprav manjkalo tudi ni prav veliko. Kljub sivemu nebu, pa je bilo po travnikih bolj barvito.

Prostorska slika ali panorama je upodobitev prostora v vseh smereh in si zasluži posebno mesto na najinem b(R)logu. Nove panorame se bodo tudi ves čas na novo dodajale, tako da od časa do časa ne pozabite “pošpegati” tudi v ta kotiček.

V dolini Radovne sva našla še en očem dokaj dobro skrit biser Triglavskega narodnega parka. Malo jezerce, napolnjeno z modro-zeleno vodo, je poleti kot hladen tuš za, od sonca, razgreto telo, saj te ob skoku vanjo hočeš-nočeš “preruka” kot cucka :D. Tipično modro-zeleno barvo jezeru daje zlasti kreda, katero so tu včasih tudi kopali.

Jezero se nahaja v ozki dolini Završnici, ki jo obdajata Stol na eni in Žirovnica na drugi strani.

Krvavec kljub svoji priljubljenosti, ki si jo je ustvaril na račun idile svojih belih strmin, na katerih si tisoče smučarjev vsako leto privošči zimsko ringarajo ali pa v poletnem času preko zelenih travnikov povzpne na vrh Zvoha, le lučaj proč od smučišca, do koder navadno seže oko smučarja ali planinca, skriva samoten kotiček z edinstvenim [...]