Trenutno brskaš po kategoriji Adrenalin.
Planica, torek 13.1.2009, 6:00h… z Juretom samevava na parkirišču pod Planiško velikanko. Pri -17°C sva edina, ki v takšnih sibirskih razmerah vsa zagreta otovarjava ruzaka z vsemi ledoplezalnimi rekviziti. Danes greva namreč v led, plezat, da užitke izpred nekaj dni, ko smo plezali v Mlačci (v Mojstrani), podoživim v naravnem zakulisju “Slapu nad votlino” 
.
Preberi celotno objavo…
Mala Mojstrovka se nama je luštala že prejšnji vikend, ko sva se preko Vršiča peljala proti Lepeni. Če nebi šla mimo tako pozno, bi Krnska jezera tistikrat zagotovo stornirala in jo rajši mahnila proti Mojstrovki. Matej in Klemen sta pisto pod Mojstrovko stestirala že včeraj, danes pa zraven povabila še mene. Kljub južnemu snegu, smo se imel fenomenalno, grenak priokus in pekočo bolečino je pustil le moj padec v spodnjem delu, kjer mi je zvilo koleno. Meniskus in načeta križna vez sedaj “veselo” čakata na ortopeda…
Že med tednom sva preverila debelino ledu, danes pa končno našla čas in spod prahu potegnila vsak svoj par drsalk. Na ledeni ploskvi so nama družbo delali še Nejc, Miši in Manca.
Že v petek sva se izstrelila v bovški konec. Rezervirala sva si prijetno hiško v vasici Čezsoča. Tako, ne preveliko, ravno pravšnjo, da sva jo lahko ogrevala na star kiperbuš. Drvarnico, ki je bila ob prihodu do stropa založena s poleni, sva do nedelje spraznila do podna 
. Še dobr, da je bil dopust kratek, ker Bovčani ne vejo kako je, če se Gorenjc pride gret na tuje stroške … No nekaj toplih žarkov sva domačinom ukradla še v soboto na Kaninu in v nedeljo na Mangartskem sedlu, kamor sva se šla tokrat sankat.
Na Krvavcu naju je med “A-testom” krpljev, ki so mi jih podarili za rojstni dan, ujel snežn metež. Krplji so se kljub lepi centimetraži novozapadlega “powdra” odlično izkazali. Komej čakam, da jih greva sprobat še na Kompotelo, Golico, Lepenatko,…
… Mateju in njegovim pa najlepša hvala za tako na kožo pisano darilo!!! :*
Prostorska slika ali panorama je upodobitev prostora v vseh smereh in si zasluži posebno mesto na najinem b(R)logu. Nove panorame se bodo tudi ves čas na novo dodajale, tako da od časa do časa ne pozabite “pošpegati” tudi v ta kotiček.
* WPG2 CANNOT LOCATE GALLERY2 ITEM ID 2908 *
Od testenin ljubim torteline, od Makaronov pa imam najraje tiste skodrane in še te izključno na krožniku 
… No ja, njihov jezik mi je res rahlo do pretežno antipatičen, imajo pa Gardaland, kar je bil zadosten razlog, da smo jih vseeno obiskali.
Zimsko sankanje, kot oblika zabave na snegu, pri mladih vsako sezono spet vse bolj stopa v modo. Če temu odvzamemo (po večini) naravno zasnežene, zvožene in poledenele gozdne poti, lesene sanke in sankače z okorno zimsko opremo, dobimo novejšo obliko sankanja, to je letno sankanje.
Plastični “bob”, vpet na vijugasto, po hribu navzdol speljano kovinsko konstrukcijo, te za ceno enega “prešerna” po hribu “prisanka” do cilja. Od tam sedežnica zopet na štart in “rumena plastična škatla” zopet do cilja.
Ležala sem na plaži in zrla v nebo, potem pa se je čisto nenapovedano v kotu “slike”, ki se je risala pred mano, nekaj premaknilo. Podzavestno sem obrnila glavo, da bi videla kaj je vspodbudilo mojo pozornost in na levi zagledala premikajoči se žerjav. Pomislila sem, da v bližini plaže najbrž nekaj gradijo, potem pa se mi je oko ustavilo na železni kletki, ki se je počasi dvigala v nebo. Seveda, bil je bungee…
Ker so mi bolj pri srcu nematerialna darila oz. jih z večjim užitkom podarjam, kot kakšna “zlajnana” materialna darila in glede na to, da je bila že dolgo moja tiha želja “preleviti se” v zorbonavta in z zorbom spustiti po hribu navzdol, sem letos Mateju za rojstni dan podarila “zorbobon za 2 osebi” za spust z zorbom, potem pa le še ponavljala vrstice “očenaša”, da me povabi za kopilota te ogromne “kugle”…
… “zmoljeno – uslišano”… in smo šli
&uid=b179bc02-9ffd-4e65-8538-f75e86288165&bg=2 "Profile for andreja&marko")