Pages: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26

Za prvim vonjem po snegu smo tokrat odšli k Italijanom, v Dolomite, kamor sta Klemen in David na oseh specialke odšla odpedalirat svoj gorski “giro d’ Italia”. Vse se je pravzaprav začelo že v četrtek,…

Za povezavo do galerije klikni tukaj. (opis poti pride kmalu ;))

Potopis in fotoreportaža z 29-dnevnega potovanja po Skandinaviji bosta objavljena do konca tega meseca …

Eni v nedeljo peljejo grehe v spovednico, drugi jih utopijo kar za šankom v bližnji oštariji… važno, da je cesta proti Gorenjski takrat prazna in si lahko brez skrbi, da bi že navsezgodaj zjutraj znucal živce v koloni čez Peračico. Če še vsaj malo pohodiš pedalko, si globoko v Pokljuški džungli še preden cestne počasnele [...]

Včeraj je bilo na Dovški Bab(’nc)i tako vroče, da sva z Jakom po sestopu zares rabila eno hitro dozo osvežitve. Čeprav je bilo na praznični dan le malo možnosti, da bi bil Slap Peričnik slabo obiskan, sva začuda naletela na le par, hladu željnih obiskovalcev, ki so iskali popoldansko senčko pri zgornjem slapu.

[...]

Presneta Baba se mi je izmikala že celo zimo, no včeraj pa sva šla z Jakom končno v izvidnico, da sem si pobližje ogledala teren za prvi turni spust za naslednjo sezono. Tako kot denimo Golica, tudi Baba v grebenu Karavank ni prav nobena izjema. Na Koroško stran je njeno lice izredno strmo in krušljivo, ostenja [...]

Že od zime čakam na sanacijo kolena, pa ta dan kot vse kaže še zlepa ne bo prišel. Te dni namreč že veselo pakiram za trip v države Skandinavije, kamor odhajam za cel mesec julij. No ja, pa sem si rekla: če že na kirurško mizo na Jesnicah ne grem pred avgustom, grem pa vsaj [...]

Že v začetku tedna sva s kolegom imela hribovsko debato in beseda je med drugim nanesla na to, da je nekaj snega še tudi zadaj za Krvavcem. Ker sem bila s časom ravno na komot, sem v soboto skočila proti Kompoteli preverit, če v tem živi kaj resnice… Tokrat nisem peljala po suhem - snega [...]

Trenutno od elana kar pokam po šivih. V torek in sredo sem morasto vreme izrabila za 10km hitro hojo okrog Brda, v četrtek pa se mi je že kar samoumnevno zdelo, da bom zmogla na Možjanco. S kolesom. In je šlo… s samo enim postankom od Kranja do Bobovka, pa proti Preddvoru in od tam [...]

Sončna napoved za gorski svet tokrat ni vzdržala. Vreme nama je megleno polento zakuhalo že takoj ob prihodu na izhodišče, a sva milo rečeno “pridno pihala v zrak” (prekipevala od jeze), da sva jo do poldneva že spodila z Velike planine. Bi dan lahko bil sončen, če naju nakoncu nebi napasli še oblaki.

[...]

V soboto sem se na lastne oči prepričala, da it v pekel sploh ni tako slabo … Že možno, da gredo tja tisti ljudje, ki so celo življenje delali le slabo in zlo, da bi se tam scvrli, ampak vam povem, da mi je bilo v Borovniškem Peklu prav prijetno hladno . Razlog…

[...]

Za prvomajski paket prostih dni so bili sprva na tapeti hribi. Najverjetneje bi me za nekaj dni od mestnega vrveža rešila Krnska jezera, no tik pred zdajci pa mi je na uho pricurljala novica, da se športno društvo Bosa noga odpravlja na svoj špancir od Črnega Kala do Sečovelj, kar je zvenelo dovolj dobro, da [...]

Ko je že vse kazalo, da je Vršiču ostalo le še tistih nekaj drobtinic snega, ki mu jih je za seboj pustila letošnja zima, je bilo po prvih nekaj prehojenih metrih jasno, da pot še zdaleč ni tako dobro “zmleta” (uhojena), da bi se dalo povsem brez napora povzpeti do sedla pod Šitno glavo. Da [...]

V nedeljo sva se z Matejem spravla na Viševnik. Kazen za tisto Matejevo poležavanje pozno v jutro, sva nakoncu plačevala OBA!, saj se nama je jugo, zaradi prav poletnih temperatur, mlel in udiral do kolen vse do vrha. Komu je z jezika ušla kakšna sočna in kdo je na koncu najbolj užival… sledi fotoreportaža iz turno predričanega Viševnika .

[...]

Minulo soboto sva z Matejem nabirala/zgubljala višince po mulatjerah nad Sorico. Da so strojnice in minometi ropotali tudi na območju Soriške planine, pričajo nekatere še “ohranjene” utrdbe (karavle, zaklonišča,…) ter opazovalne kupole, ki izpod snega (ter zemlje/trave) kukajo proti soncu.

Z Jakom sva v nedeljo ignorirala morasto vreme. Na Potoški sva se zabavala na svoj način in si nedeljo naredila prav čudovito…

Na Bledu je med tednom prav luštno. Nikjer nobene pretirane gužve (razen tistih parih navdušenih Japončkov, ki se slikajo na vsakem vogalu), če pa imaš s seboj še kakšen kos posušenega kruha, potem je cel “Bled” praktično tvoj. 

Pa naj še kdo reče, da je Ljubljana vedno siva… danes je bila njena okolica daleč naokoli najbolj obsijana! In ne preveč obiskana - super!

Velika planina dobi moj obisk vsaj enkrat pozimi in enkrat spomladi, ko pašnike prekrijejo žafrani. Če bi bil še vreme tega četrtka mal manj aprilski, bi bla pa narava tam gor v tem času že čist preveč popolna. 

Mala Mojstrovka se nama je luštala že prejšnji vikend, ko sva se preko Vršiča peljala proti Lepeni. Če nebi šla mimo tako pozno, bi Krnska jezera tistikrat zagotovo stornirala in jo rajši mahnila proti Mojstrovki. Matej in Klemen sta pisto pod Mojstrovko stestirala že včeraj, danes pa zraven povabila še mene. Kljub južnemu snegu, smo [...]

Že med tednom sva preverila debelino ledu, danes pa končno našla čas in spod prahu potegnila vsak svoj par drsalk. Na ledeni ploskvi so nama družbo delali še Nejc, Miši in Manca.

Že v petek sva se izstrelila v bovški konec. Rezervirala sva si prijetno hiško v vasici Čezsoča. Tako, ne preveliko, ravno pravšnjo, da sva jo lahko ogrevala na star kiperbuš. Drvarnico, ki je bila ob prihodu do stropa založena s poleni, sva do nedelje spraznila do podna . Še dobr, da je bil dopust [...]

V decembru 2007 je izpod rok tiskarja prijokala na svet moja prva fotoknjiga. Gre za 96 strani obsegajočo, v “usnje” obuto buklo velikosti A4, ki sem jo obtežila z (le) približno 200 utrinki z nekaterih svojih izletov po slovenskih gorah. Oba poskusna zajčka prve izdaje sta izšla v angleškem jeziku, saj je bila knjiga že [...]

Stockholm sem tokrat obiskala pozimi. To mesto v Archipelagu decembra že dolgo ni bilo tako kopno in Baltik že leta ne tako tekoč. Ledeno skorjo so imela na gladini le nekatera jezera znotraj Archipelaga. Na tradicionalno skandinavsko zimo je tako spominjal le tipično (pre)kratek dan, ki ni trajal več kot 4 ure. Bolj kot kratka [...]

Sizifov zakon sva tokrat pošteno skusla na Krnskih. Plani so bili sicer čist solidni, če nama plaz pod Krnom nebi na pot, po kateri naj bi smučala, podtaknil na tone zamrznjenih snežnih kep. Sicer je bilo upanja, da bo tura uspela, lih mal več kot 0, ker sva rinla gor čist na suh, brez potrditve, [...]

Temu se pa prau’ bit kisu k limona! Če mene kdo vpraša, bi se po seriji tolkih morastih dni, že čist prilegu en tak, s sončkam obsijan .

Kadar imava lenobe polne rit, je ponavadi še najmanj naporna Možjanca. Lepo še mal pogolfava in se kar z avtom prpeleva v vas, od tam pa ni (pre)deleč do najbližjega travnika. Če je vsaj mal volje, pride v poštev tut Skalca, ki terja dodatnih 5minutk napora .

10kil živcev/dan + 10kil mozga - 10kil žolča + (10×10)^3 potenco energije = odl(10) + Canon 400D + potovanje na Švedsko

Ponoči sva špancirala okrog Blejskega jezera in se na pol poti nazaj ustavila še na pomolu pri vili blizu regatnega centra. Čeprav je vila zaprtega tipa, nama tista ograja nikoli ni previsoka, da je nebi preplezala in na pomolu pred njo malo poklepetala. Sedela sva in opazovala dogajanje v zraku. Bili so netopirji. Preletavali so [...]

Če sneg ne pride v dolino, pridemo pa mi k njemu na planino ;) …

Čeprav smo bili dopoldne že kar visoko, na krepkih 1600m, nama je popoldne zadišal še Sv. Jakob. Družbo sta nama delali še obe psički, Loli in Miši .

V trumi (pre)mnogih pohodnikov, ki so dopoldne naskokovali Virnikov Grintavec, smo bili v boju za osvojitev vrha tudi Klemen, Nejc, Matej in jaz. Našo skupino sta vlekla proti vrhu menjaje Klemen in Nejc, midva z Matejem sva se borila iz zavetrja. Zadnje pohodnike smo prehiteli že na dobri polovici poti, a so bile stopničke na [...]

Tu je par poz narave okoli Šitne glave, kamor smo se namenili včeraj, pa žal zgrešili zastavljeni cilj. Od slemena dalje smo se potem ”orientirali” kar po soncu in na koncu pristali na Slemenovi špici. Teren je bil sicer poznan, a se je gorska idila, skrita pod snežno odejo, vseeno zdela dovolj drugačna, da je bila spet [...]

Danes smo bitko z vetrom bili na Blegošu. Veje dreves so gor’ že skoraj povsem oguljene, listja pa po poti na račun tega pač toliko več . Še preden smo prišli do vrha, je vetru uspelo pobrit pobočje hriba do jasnine, a so oblaki spet preplavili nebo še preden smo uspeli sestopiti do koče… [...]

V dolini Soče sva spet našla dovolj razlogov, da sva tam zabila celo nedeljo. Preko Vršiča sva se spustila v dolino Soče, si tam najprej ogledala izvir Soče in njena velika korita, potem oddrvela k slapu Boki in slapu Kozjaku ter se za konec povzpela še skozi vasico Log pod Mangartom na Mangartsko sedlo. Dan [...]

Lani sva bila z Matejem na najinem prvem “pravem” potovanju. Na lov za novimi odkritji sva šla v Skandinavijo, točneje na Švedsko. Prvemu delu potovanja so dali pomen Nils (najin Švedski oče), njegov Wikingshill (predmestje Stockholma), Stockholm z Archipelagom ter Linkőping, kamor sva šla obiskat Jerry-ja. Na drugo polovico potovanja pa me bo vedno spominjalo [...]

Včeraj je spet lilo kot iz škafa in nekatere “vode” (reke, potoki, hudourniki,…) so spet napolnile svoje struge. Ker sva bila z Matejem ravno namenjena v tržiški pajzl, sva spotoma preverila kako se ga je kaj “nacedila” Dolžanova. S količino tokrat ni pretiravala, je pa “pojedla” ogromno blata in bila konkretno kavno obarvana.

Včeraj sva imela pasjo družbo. Bili smo na travnikih nad Bohinjsko Češnjico, kjer je bilo za vsakega nekaj, za Miši (psičko) jaga, za naja pa en krajši “fotosešn”. Nastalo je nekaj v stilu…

Že pred tednom dni je najina ekspedicija osvajala kraško podzemlje. Bila sva v Križni jami, kjer sva si med drugim ogledala tudi najino prvo podzemno jezero. Ta vikend pa sva dobila še okrepitve. Z Manco in Petrom smo šli skupaj odkrivat podzemni svet Škocjanskih jam.

Včasih so nas pumpal z idejam, da je jamski svet dom za medvede in netopirje, da v njih straši in da je v njih človeškega le kakšna ribica. No, zanimivo je bilo spoznat, da medvedi in netopirji sploh niso jamske živali (notri zgolj prenočujejo), človeška ribica pa živi le v tistih jamah, v katerih je [...]

Vse barve domačega vrta …

Ostaline gradu že desetletja gloda zob časa, saj se očitno nihče ne čuti odgovornega za njegovo propadanje. V nebo se dviga le še nekaj na kup naloženih kamnitih blokov, ki le dajejo slutiti, da so tam nekdaj stale mogočne sobane in razkošne plesne dvorane.

Če se kdaj na obzorju pojav dolgčas, v cajtu pa nastane lih tolk velka lukna, da je dost velka za en hitr skok ven na zrak, pol greva kar na Jezerca. Ni jih ful, je pa en in ta dovolj lep, da nama ga ni težko it pogledat na vsake tolk pa tolk .

[...]

Ta vikend je ”počepnla” še Begunjščica. Vreme je bilo oblečeno spet po tazadnji modi - v meglo in oblake, ampak sva nakoncu vseeno ostala suha.

Najin tokratni cilj se dviga 2245 metrov nad morjem in je le 50 km (zračne linije) oddaljen od Jadrana. Čeprav sva bila na Krnskih jezerih v zadnjih dveh letih tokrat že četrtič, sva šla preverit še kako izgleda naše največje visokogorsko jezero od zgoraj, s Krna. Hudo dobr’!

Nedelja. S kolegom se peljeva proti Gorenjski. Vreme sončno, nebo praktično brez oblačka, še celo Stol brez svoje tipične sive flike.  Pa ravno razlagala sem mu, da sva bila z Matejem gor prejšni vikend, v megli gosti, da bi lahko z nožem rezal vanjo. Danes pa tak sonce, da je nebo že prav monotono. “Bi šla gor?” ga vprašam in [...]

Danes sva se po slabih 3 urah “garanja” zicnila na najvišji stolček Karavank, 2236m visoki Stol. Premražene kosti sva si po sestopu z vrha Stola odtajala v prijetno zakurjeni Prešernovi koči na Malem Stolu (2198m).

Tale objava je še dolg za dolg nazaj, ker jo je Skleroza napisala pa žal pozabila objavt . No, kje sva bila in kaj vse sva tam novega videla v nadaljevanju, za začetek pa en kratek insert kot namig za vse tiste, ki ste tam že bili …

Ne vem, če tale park ravno sodi v kategorijo najinih najljubših “hangin’ plejsov”, je pa bilo zadnjič ob jezeru luštno malo posedet. Gladina jezera je (pre)polna lokvanovih cvetov,  življenja ob in v vodi pa tudi ne manjka. Številne brvi in mostički, ki na vsake toliko prekinjajo makadamsko stezico, sploh ne izgledajo tako kičasto , [...]