28dni po Skandinaviji (julij 2008)
- 1.DAN (29.6.2008): Kranj - Rodby
- 2.DAN (30.6.2008): Rodby - Oslo
- 3.DAN (1.7.2008): Oslo
- 4.DAN (2.7.2008): Oslo - Hovet
- 5.DAN (3.7.2008): Hovet - Voringsfossen
- 6.DAN (4.7.2008): Voringsfossen - Lavik
- 7.DAN (5.7.2008): Lavik - Geirangerfjord
- 8.DAN (6.7.2008): Geirangerfjord
- 9.DAN (7.7.2008): Geirangerfjord - Soknedal
- 10.DAN (8.7.2008): Soknedal - Trofors
- 11.DAN (9.7.2008): Trofors - Holand
- 12.DAN (10.7.2008): Holand - Bodo
- 13.DAN (11.7.2008): Bodo - Ramberg
- 14.DAN (12.7.2008): Ramberg - Svolvaer
- 15.DAN (13.7.2008): Svolvaer - Andenes
- 16.DAN (14.7.2008): Andenes - Stave
- 17.DAN (15.7.2008): Stave - Kiruna
- 18.DAN (16.7.2008): Kiruna - Jokkmokk
- 19.DAN (17.7.2008): Jokkmokk - Vannas
- 20.DAN (18.7.2008): Vannas - Docksta
- 21.DAN (19.7.2008): Docksta - Kummelnas
- 22.-26.DAN (20.7.-24.7.2008): Stockholm
- 27.DAN (25.7.2008): Odhod iz Stockholma
- 28.DAN (26.7.2008): Stockholm - Kranj
- Groba statistika tripa
- Zemljevid tripa
27. DAN (25.7.2008): Odhod iz Stockholma
Za danes zvečer se zopet javiva, da midva pripravljava večerjo. Nocoj ne bova komplicirala s kuho, ker nameravava že po večerji počasi oditi od tu in da bi bila tako sklepna večerja čimbolj preprosta in obenem okusna, se odločiva, da nam za prigrizek pripraviva kar “Hawaii-ske toast kruhke”. Povabilu na večerjo se je odzval ves moški del družine Fröberg, žal pa je Tanya, Nilsova hčerka, še vedno v Oslu, tako da bom danes kot edina punca spet samevala v moški družbi (to pa je pasje življenje
). Ko stenska ura v Nilsovi kuhinji že naglo naskakuje 19. zarezo na številčnici, se z Matejem počasi podstopiva priprave kruhkov. Saj ni kakšna huda znanost. Na toast najprej na tanko namaževa margarino, čeznjo pogrneva rezino pizza šunke in listič toast sira, ter na vrh dodava še kolut ananasa (iz manj sladkega kompota). Matej medtem pripravi še pekač in usposobi pečico, da bo že segreta, ko bova vanjo položila obložene kruhke…
Wiiii, ker na dvorišču že vidiva Thomasov kombi, jih po hitrem postopku dava v pečico. Sedaj počakava samo še toliko, da se sir stopi in toast zahrusta in woila – večerja bo vsak čas pripravljena!
Mjami, kruhki so šli za med. Ostal ni niti eden. A če bi bili še trije, potem bi zagotovo ostala vsaj dva, ker smo se že z zadnjim kruhkom vsi pogajali za prazne kotičke želodca.
Ja ja, tole druženje nocoj je bilo spet pehar smeha in premleli smo polno zanimivih debat. Nils me vedno preseneti s svojo razgledanostjo. No, Thomas je pa tako ali tako cela glavca. In danes mi je pripravil še pravi surprise
. Medtem, ko sem manjkala pri mizi, da sem pospravila v red črepinje opacane od večerje, so se fantje zaprli v Nilsovo delavnico, kjer je Thomas na skrivaj zame izdolbel leseno žličko. Da je fant res majster v svojem poklicu (restavrira lesene predmete, pohištvo, opremlja barke, izdeluje unikatne izdelke po naročilu premožnejših ljudi itd.) sem sklepala že po tem, da se zanj zanimajo celo v kraljevi palači, ker njegovo delo samo zase govori, da je res rojen talent. Ampak, da iz malo debelejše grčaste veje v 20ih minutah izdela tako lično žličko, pa dejansko šokira. Z dletom in ostalim lesarskim orodjem dobesedno pleše tango! Res hvala Thomasu za tako prijetno presenečenje! Se bom spomnila nanj, vsakič ko bom žličko nesla proti ustom
.
Dve urici in pol pri mizi sta spet minili s svetlobno hitrostjo. Ampak žal je vsega luštnega enkrat konec in tudi naju sedajle doleti dejstvo, da morava počasi sprazniti tole najino švedsko rezidenco ter se pripraviti na odhod. Ko bašem v potovalko še zadnje kose krame, podoživljam vse prijetne trenutke, ki sva jih zopet preživela v družbi z Nilsom, s Tanyo in Thomasom, pa z Nilsovim bratom Andeshem in z njegovima prijateljema. Kar mencam in mencam, ker točno vem kako težek bo spet vsak zadnji korak po stopnicah, ki vodijo v zgornji štuk in predvsem kako težko se bo posloviti od Nilsa. Še Felicia se mota okrog naju z povešenimi uhlji, kot bi vedela, da jutri ne bo v tej sobici nikogar več, ki bi ga lahko s praskanjem po vratih in mjavkanjem dvignila iz postelje… Ja, najbrž se v tem trenutku vsi zavedamo, kako prazna bo spet ta hiša. A Nils bo kljub vsemu imel spet svoj mir in priložnost, da si končno malo odpočije
, za vsakega od nas pa bo življenje teklo svojo pot in le želimo si lahko, da bi se naše poti kdaj kje spet srečale
.
Tako, ura je 22:42, ko speljujeva izpred Nilsove hiše. Stanje števca je 238.259 km…
Pravkar Matej naliva že 22.tank po vrsti odkar sva odšla od doma. V kestel nalijeva 36,25l in plačava 482 SEK (13,29 SEK/l). Matej si privošči še dva redbull, ker rabi krila, da bosta s hondo lahko letela proti najinemu naslednjemu cilju – tj. Malmö.
Po dveh redbull-ich Matej lula na vsakih 10 minut
(kot pes, ki na vsakem voglu ’zigne taco
)… Medtem ura odbije polnoč (glej nadaljevanje 28.dan)…
Objavljeno v kategoriji Potovanja. 3 komentarji
Pages: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26