28dni po Skandinaviji (julij 2008)
- 1.DAN (29.6.2008): Kranj - Rodby
- 2.DAN (30.6.2008): Rodby - Oslo
- 3.DAN (1.7.2008): Oslo
- 4.DAN (2.7.2008): Oslo - Hovet
- 5.DAN (3.7.2008): Hovet - Voringsfossen
- 6.DAN (4.7.2008): Voringsfossen - Lavik
- 7.DAN (5.7.2008): Lavik - Geirangerfjord
- 8.DAN (6.7.2008): Geirangerfjord
- 9.DAN (7.7.2008): Geirangerfjord - Soknedal
- 10.DAN (8.7.2008): Soknedal - Trofors
- 11.DAN (9.7.2008): Trofors - Holand
- 12.DAN (10.7.2008): Holand - Bodo
- 13.DAN (11.7.2008): Bodo - Ramberg
- 14.DAN (12.7.2008): Ramberg - Svolvaer
- 15.DAN (13.7.2008): Svolvaer - Andenes
- 16.DAN (14.7.2008): Andenes - Stave
- 17.DAN (15.7.2008): Stave - Kiruna
- 18.DAN (16.7.2008): Kiruna - Jokkmokk
- 19.DAN (17.7.2008): Jokkmokk - Vannas
- 20.DAN (18.7.2008): Vannas - Docksta
- 21.DAN (19.7.2008): Docksta - Kummelnas
- 22.-26.DAN (20.7.-24.7.2008): Stockholm
- 27.DAN (25.7.2008): Odhod iz Stockholma
- 28.DAN (26.7.2008): Stockholm - Kranj
- Groba statistika tripa
- Zemljevid tripa
20. DAN (18.7.2008): Vannas – Docksta
Čeprav nama gre vreme resnično na roko (razen tiste smole z vremenom v Kiruni), pa so jutra precejkrat vlažna in večkrat rahlo do pretežno oblačna. No danes sva se po dolgem času spet zbudila v povsem jasno jutro. To nama je dalo zagon, da sva zgodaj (že ob 8ih) štartala proti Umea-i.
Ker je bila noč delovna (v sanjah sem s sapo fenala šotor, z nožem sekala drva, bila vmes še na Kebnekaise-u in s papagajkam strigla nohte švedskim losom…), se mi je zares zluštal pošten tuš. Na poti sem nisva bila toliko pozorna na kampe, zato nisva prepričana, če kje v bližini sploh kakšen je. Pri odcepu, kjer sva sinoči zavila proti travniku, sva že včeraj na drugi strani ceste opazila reko. Pa sem predlagala, če skočiva do nje, da se ofrišava. Blizu mesta, kjer sva parkirala avto, sva opazila še tablo, ki je opozarjala na znamenitost v bližini. Na njej sva preštudirala zemljevid okoliša in po označeni poti sestopila do 3000 let starih risb na kamnih (N: 63,88048°, E: 20,02469°), mimo katerih je nekoč divjala reka (kasneje so malo višje postavili elektrarno in tako preusmerili tok malce nižje). Na kamnih sva razbrala okrog 15 živalskih likov (najbrž ni naključje, da sva v poslikavah prepoznala lose). Nadaljevala sva v smeri proti strugi reke približno 20m nižje. V vodo najprej potunkava konice prstov, da izmeriva temperature. Deluje osvežilno
. Cunje kar popadajo dol z naju. Umijeva se. Kmalu sva iz kontrolnega stolpa nad jezom zaslišala sireno, zato sva se raje pobrala z obzorja. Čez nekaj minut so res dvignili zapornico jezu.
Ob 9:52 pripeljeva v Umea-o. V parkirni hiši naju sreča Sreča. Gospa, ki je parkirala pred nama, nama pomoli parkirni listek, ker odhaja predčasno. Na njen račun tako parkirava in odideva na sprehod v mesto. Res prijetno mesto. Sredi glavne ulice naletiva na šunder. So ravno pripravljali vse potrebno za tek po mestu (v petkah
). Žal nisva ostala tako dolgo, da bi dočakala štart.
Imela sva namreč le še toliko časa, da sva skočila na kavo in v bližnjo knjigarno po kartice, da sva lahko poslala POO-zdrave iz Skandinavije (na stojalu sem našla kartico s pravim lososovim iztrebkom, pa sem dobila idejo, da pošljem nekaj pristnih POO-zdravov v Slovenijo… POO v angl. pomeni drek, iztrebek
). Upam, da naslovnik ne bo vihal nosu
.
Odpeljeva na obrobje mesta, od koder naju bo trajekt odpeljal na 15minut oddaljen otoček… Sprehodiva se po otoku. Na otoku danes ne živi nihče, je pa tu vse polno zelenja in precej vikendic (vse so obite v bel les), kamor ljudje prihajajo na počitnice. No ja, je pa res, da plaže niso nič posebnega, nekatere so precej zanemarjene, je pa na otoku zelo mirno, kar razloži, zakaj je imel vsak drugi obiskovalec opažen na trajektu, s seboj knjigo ali časopis…
Po tem krajšem oddihu na otočku, se vkrcava na trajekt in vrneva na celino. Odpeljeva proti Örnsköldsvik-u, kjer morava zaviti na tankštelo. Za 300SEK natočiva 22,32l župe (1l = 13,44SEK). Nadaljujeva proti nekem naravnem rezervatu, ki sem ga opazila na zemljevidu (N: 63,13659°, E: 18,51834°). Firbec nama ne da miru, zato se zapeljeva do izhodišča. Tam nama infotabla razkrije, da gre ubistvu za fajne trekking poti, a ker nobena ni krajša od 3km, sva glede na zastavljeni cilj danes pridit do Sundswall-a, primorana obrniti. Ko se vračava naletiva na neko javno kopališče. Na kažipotu je pisalo, da je plaža peščena, zato sva se kako izgleda od blizu.
Pred Sundswall-om Matej počasi začne javkat, da ima dovolj vožnje za danes. S ceste zavijeva na prvem možnem izvozu. Kot nalašč naju makadam pripelje do frišno pokošenega travnika (N: 63,02899°, E: 18,30853°). Matej stopi iz avta preverit teren. Suho, brez lukenj, trava ni pretirano štiblasta,… Tu bi se dalo bit. Zapeljeva na rob travnika, v upanju da naju kmet ne pride ganjat s kakšnimi vilami
(na drugi strani ceste nama GPS namreč kaže kar dva kampa, a ker sva Gorenjca, nočeva plačevati za isto podlago, kot jo imava za prazne pare na voljo tukaj
). Postaviva šotor, skuhava večerjo, potem pa polna želodca položiva v spalki, da jima privoščiva počitek.
[Stanje števca (ob koncu dvajsetega dne): blizu Sundswall-a, 237.594 km]
Zemljevid poti (dvajseti dan):
Objavljeno v kategoriji Potovanja. 3 komentarji
Pages: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26