Trenutno brskaš po arhivu objav za mesec June, 2008.
Včeraj je bilo na Dovški Bab(‘nc)i tako vroče, da sva z Jakom po sestopu zares rabila eno hitro dozo osvežitve. Čeprav je bilo na praznični dan le malo možnosti, da bi bil Slap Peričnik slabo obiskan, sva začuda naletela na le par, hladu željnih obiskovalcev, ki so iskali popoldansko senčko pri zgornjem slapu.
Presneta Baba se mi je izmikala že celo zimo, no včeraj pa sva šla z Jakom končno v izvidnico, da sem si pobližje ogledala teren za prvi turni spust za naslednjo sezono. Tako kot denimo Golica, tudi Baba v grebenu Karavank ni prav nobena izjema. Na Koroško stran je njeno lice izredno strmo in krušljivo, ostenja pa naredijo to Babo robato možačo. Oči, ki pa poznajo Babo le z naše strani, pa jo vidijo kot sila vabljivo, saj so njene obline lepo zaobljene in posejane s travo. Prav nič čudno ni, da s svojimi čari privabi toliko privržencev turnega smučanja. Tudi jaz se vrnem, ko jo pobelijo prve snežinke!
Že od zime čakam na sanacijo kolena, pa ta dan kot vse kaže še zlepa ne bo prišel. Te dni namreč že veselo pakiram za trip v države Skandinavije, kamor odhajam za cel mesec julij. No ja, pa sem si rekla: če že na kirurško mizo na Jesnicah ne grem pred avgustom, grem pa vsaj na Jeseniški Stol še v juniju, preden se potem pahnem v enomesečni hribovski premor 
.
Že v začetku tedna sva s kolegom imela hribovsko debato in beseda je med drugim nanesla na to, da je nekaj snega še tudi zadaj za Krvavcem. Ker sem bila s časom ravno na komot, sem v soboto skočila proti Kompoteli preverit, če v tem živi kaj resnice… Tokrat nisem peljala po suhem – snega je v kotanjah pod Vrhom Korena še res za kakega fest okroglega snežaka. Pri 32° v dolini, tega niti na 1800m konec junija zares nisem pričakovala.
Trenutno od elana kar pokam po šivih. V torek in sredo sem morasto vreme izrabila za 10km hitro hojo okrog Brda, v četrtek pa se mi je že kar samoumnevno zdelo, da bom zmogla na Možjanco. S kolesom. In je šlo… s samo enim postankom od Kranja do Bobovka, pa proti Preddvoru in od tam na Možjanco. Da so tekle hude kaplje potu lahko potrdita Klemen in Nejc, ki sta mimo mene obvila ravno pri zadnjem vzponu do vrha. Si pa štejem v čast, da mi je šlo tako dobro, kljub napol praznimi gumami (te mi je šele za spust v dolino napumpal Klemen – Klemc hvala! ) in za ped previsokim zicem (ps: še vedno iščem primeren imbus, da zadevo znižam na pritlikavo višino 
). Po krajšem klepetu na Skalci sem sklenila, da bo treba kmalu ponovit! Potem pa na Krvavec (nekoč 
)…
&uid=b179bc02-9ffd-4e65-8538-f75e86288165&bg=2 "Profile for andreja&marko")