V trumi (pre)mnogih pohodnikov, ki so dopoldne naskokovali Virnikov Grintavec, smo bili v boju za osvojitev vrha tudi Klemen, Nejc, Matej in jaz. Našo skupino sta vlekla proti vrhu menjaje Klemen in Nejc, midva z Matejem sva se borila iz zavetrja. Zadnje pohodnike smo prehiteli že na dobri polovici poti, a so bile stopničke na vrhu kljub naši zagnanosti že oddane. Vodilna, ki sta ob našem prihodu na vrh ravno sestopala, sta nam na vrhu pustila vsaj jasno nebo in 360° razgled.

Za Virnika je že večer poprej navijal Klemen in z idejo čist zmagal! Zdej vsaj vem, kaj vse (še) lep(š)ega se razprostira na oni strani opevanega Storžiča. Škoda le, da vreme ni vzdržalo dlje časa. V dolino nas je namreč spihal hladen veter in oblaki, ki so se nakopičili na nebu. Pohvala za štorast sestop po snežni plundri je bil na koncu še trd pristanek na trtico, ki me sedaj “nagrajuje” vsakič, ko se vsedem nanjo .

Prijetnejše odtise z izleta je povzel Klemen in si jih lahko prebereš tukaj.

Andreja