V soboto sva z Matejem rila po Črni prsti in se po dve in pol urni tlaki zasluženo kopala v soncu na njenih 1844m. Suma tokratnega izleta je bil na moji nogi pekoč žul in lepih vtisov ful.

Črna prst s svojimi 1844m tiči na jugovzhodnem delu Julijcev in je povsem na repu Triglavskega narodnega parka. Gore se je prijelo takšno ime po zaslugi manganove rude, plasti katere so najbolj izrazite prav na njenem pobočju pod vrhom. Črna prst velja za pravo naravno botanično kraljestvo. Če so za Golico značilne narcise, potem lahko za Črno prst trdimo, da je dom številnih redkih gorskih cvetlic, med drugimi tudi planik in švišča. Ravno slednjih je bilo v teh dneh na vrhu precej.

Dostop: Iz Kranja se priklopimo na avtocesto proti Gorenjski (proti Bledu). Mimo Blejskega jezera nadaljujemo proti Bohinju. V Bohinjski Bistrici zavijemo proti Soriški planini. Kmalu srečamo prvo oznako za Črno prst, ki vodi desno, vendar mi nadaljujemo naravnost do križišča, kjer nas smerokaz usmeri proti vasi Ravne. Po asfaltirani cesti se peljemo vse dokler nas ta ne spelje na makadam, ki mu sledimo vse do križišča dveh poti. Ena se levo odcepi k domu Dr. Janeza Mencingerja (vendar pozor, parkiranje pri domu ni dovoljeno), druga pa vodi naravnost in po nekaj metrih pripelje do razširjene poti, kjer je možno parkirati vozilo. Od tu sva midva sledila smerokazu za Orožnovo kočo, ki stoji na planini za Liscem (lahko se proti vrhu odpravite tudi po poti mimo Mencingerjevega doma, vendar se le-ta vzpenja počasneje - sva sprobala, ko sva sestopala iz Črne prsti, a se nama je zdela za odtenek bolj dolgočasna, kot pot čez planino za Liscem).

Slike si lahko ogledaš tudi v galeriji. Za povezavo do nje klikni tukaj.

Andreja