Kamniški vrh se resda ne mora kosati z višino svojih, sicer precej višjih sosedov, razgled z njegovih ramen pa zagotovo prav v ničemer ne zaostaja, saj nam njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča imenitne poglede proti severu in jugu. Dovolj imenitne, da sva mu z veseljem namenila današnjo soboto.
Južna pobočja Kamniškega vrha in sosede Planjave so travnata in zelo strma, zato tudi nevarna za zdrse. Nama je zato bolj odgovarjala pot po grebenu, ki je tudi vseskozi dopuščala poglede na okolico. Strmih senožeti ne kosijo več, zaradi česar je vegetacija tu zelo bujna, letošnja mila zima pa je pripomogla tudi k temu, da nas med potjo ves čas obletavajo številni metulji. Današnja sončna sobota je bila tokrat kot nalašč za minute spanja na vrhu 
.
Dostop: Iz Kranja se odpravimo proti Cerkljam na Gorenjskem, kjer sledimo tablam proti Krvavcu, vendar kmalu za Picerijo Tonač na ostrem ovinku zavijemo proti Ambrožu pod Krvavcem. Ovinkasta asfaltirana cesta nas pripelje na Ambrož, a nadaljujemo do prve ostre šikane, kjer je mogoče pustiti vozilo (glej sliki spodaj). Od tu naprej se odpravimo peš po markirani gozdni poti, ki kmalu pripelje na greben in nas od tam večinoma po grebenu (lahko tudi po gozdu) pripelje do Planjave. Sledi ji spust na Kamniško rožo in potem še zadnji vzpon proti Kamniškemu vrhu. Izlet po tej poti ni zahteven (v primeru, da pot začnemo v vasi Slevo, pa izlet mlajšim osvetujem, saj je pot po travnikih strma in zelo nevarna za zdrs, še zlasti kadar so tla razmočena in še zlasti v času odjuge). Od izhodišča do vrha potrebujemo približno uro in pol zmerne hoje.Za povezavo do galerije klikni tukaj.
Andreja
No Responses to “Kamniški vrh (april 2007)”
Please Wait
Leave a Reply