Zadnje čase sva se držala Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp kot p’janc plota, zato lahko trdiva, da je bil najin včerajšnji izlet na Polhograjsko hribovje pravi pohodniški lapsus. Podplate sva žgala na prav pomladansko ogreti Grmadi. Osvežilni “rukerji” so bili le občasni sunki vetra, ki so sprehajali oblake levo-desno.

Po daljši zaležanosti in odsotnosti iz “hribo-gorskega” terena, sva se ta vikend končno uspela iztrgat iz krempljev tete “leno rite” in ponovno zbrat’ nekaj volje (in časa) za en zimski hribovski podvig. Tokrat prvič, in sebi obljubljeno ne zadnjič, sva si na hrbtno kost naložila, Matej desko in jaz svoj par dilc in se podala [...]