Od testenin ljubim torteline, od Makaronov pa imam najraje tiste skodrane in še te izključno na krožniku … No ja, njihov jezik mi je res rahlo do pretežno antipatičen, imajo pa Gardaland, kar je bil zadosten razlog, da smo jih vseeno obiskali.

Nekje v zraku je že pred meseci obvisela moja obljuba Jaku, da ga z Matejem v maju peljeva na PohorJet in letno sankanje na Mariborsko Pohorje. Odhod smo prelagali iz tedna v teden in meseci so tekli hitreje kot p’jancu pir po grlu. A ker obluba dela dolg in je ta dolg trajal tokrat že čist’ PREdolg, sem sklenila, da naredim nekaj v to smer. Želja po upokojenski atrakciji (tj. sankanju ), je v tem času že rahlo stagnirala proti nuli, zato je bilo treba zmozgat’ nekaj bolj adrenalinskega, nekaj bolj po mojem okusu . Predlagala sem, da jo v organizaciji KŠK-ja v soboto mahnemo v Gardaland. In smo šli…

S polžjo brzino avtobusa smo po 5ih urah lomljenja vratov končno prispeli v mesto ob Gardskem jezeru. Na 45ha zabaviščnega parka smo si naslednjih 16ur dneva po žilah pumpali adrenalin v možgane in sproščali odvečno energijo. Sonce nam je na preko 30° stopinj ogrelo tla pod nogami, zato so bile vožnje s colorado boat-om in fuga da atlantido upravičeno zabeležene kot čista 10-ka. Malo izziva za Jaka in Mateja sta bila prosti pad in top spin, adrenalinski vlak smrti, blue tornado, ikarus in sequoia (sekvoja) pa so nam dvigali želodce preko celega dneva. Pozno popoldne, ko smo bili že pošteno skurjeni in načeti od sonca, smo se napokali s fastfood-om, potem pa se siti in trebuhov nabiti v čolnu popeljali skozi dolino kraljev z egipčanskimi grobnicami, divji zahod, džunglo, vstopili v gusarski svet in si s “flying Island-a” z višine 50m ogledali panoramo parka in okolice. Kljub temu, da smo bili na koncu dneva že čisto podrti, smo vseeno zbrali še tisto nekaj moči in na vlaku smrti, šalčkah in blue tornadu podoživeli še nočni utrip Gardalanda (definitivno bolj doživeto kot karkoli podnevi! ) Za piko na i dneva so nam uprizorili še spektakularno “light parado”, ognjemet pa nam je osvetlili nebo malo pred polnočjo. Ko je ugasnila zadnja petarda, je kmalu zamrlo tudi dogajanje v parku… mi pa pocepali v avtobusu. V nedeljo ob 5ih smo bili doma. Mrtvi za 10 ur .

Za povezavo do galerije klikni tukaj.

Dostop: Iz Ljubljane proti mejnemu prehodu Fernetiči. Nadaljevanje poti po avtocesti mimo Gradeža, Palmanove, Benetk, Verone do Gardskega jezera.

Andreja