V dolini Radovne sva našla še en očem dokaj dobro skrit biser Triglavskega narodnega parka. Malo jezerce, napolnjeno z modro-zeleno vodo, je poleti kot hladen tuš za, od sonca, razgreto telo, saj te ob skoku vanjo hočeš-nočeš “preruka” kot cucka :D. Tipično modro-zeleno barvo jezeru daje zlasti kreda, katero so tu včasih tudi kopali.

Od testenin ljubim torteline, od Makaronov pa imam najraje tiste skodrane in še te izključno na krožniku … No ja, njihov jezik mi je res rahlo do pretežno antipatičen, imajo pa Gardaland, kar je bil zadosten razlog, da smo jih vseeno obiskali.

Med strmimi in prepadnimi stenami hribov Homa (834m) in Boršta (931m), kjer je Radovna vrezala 1600m dolgo sotesko Vintgar, sva si včeraj napasla oči ob njenih številnih brzicah in tolmunih ter se podala do slapa Šum, ki velja za enega redkih slovenskih rečnih slapov.

Jezero se nahaja v ozki dolini Završnici, ki jo obdajata Stol na eni in Žirovnica na drugi strani.

Ni naključje, da naju je v teh sončnih dneh zopet zvabilo na Golico. Tokrat sva “punco” zasačila ravno, ko slači svoje, sicer že ozelenele, “obline”. Po dolgi in s snegom bogati zimi njena pobočja sedaj, čeprav z vsakim dnem bolj pomanjkljivo, v belo oblačijo znamenite narcise – t.i. ključavnice.