Pot naju je nemalokrat vodila mimo slapu, vendar ga začuda nikoli nisva opazila. Morda je krivo tudi to, da sva Bohinj obiskovala ob sončnih dnevih.

O obstoju slapu sva izvedela na strani slapov Slovenije. Najin tridnevni oddih v Bohinju je zadnjo noč in zadnji dan uničilo deževno vreme, tako da nisva uspela izpeljati nekaterih začrtanih planov. Vendar pa kot belo ni vedno dobro in črno ni vedno slabo, tudi kislo vreme ni vedno nekoristno. Sklenila sva, da najin že tako kratek “dopust” predčasno zaključiva in se na poti domov ustaviva v Logu, da bi si ogledala slap, ki sva ga že tolikokrat nevede zignorirala. Ko sva parkirala na makedamu ob železniški progi in se uzrla nad hiško ob cesti, sva bila prijetno presenečena, saj nisva pričakovala tako mogočnega slapu. Slap je tistega deževnega dne meril več kot 100m v višino, sicer pa je slap značilen po svojem nestalnem pretoku vode. Ta je odvisen od količine padavin, v sušnih obdobjih pa slap tudi izgine. Celo pozimi se le redko ponaša z ledenim okrasjem.

Kasneje naju je pot še kar nekajkrat zanesla tod mimo, tako da sva bila venomer pozorna na slap ob strani. Še največji je bil tedaj, ko nama ga je uspelo videti po nekaj dnevnem stalnem deževju. Takrat je slap na las spominjal na slap Boko.

Dostop: Na cesti Bled – Bohinjska Bela, malo naprej od vasi Nomenj, je iz glavne ceste odcep na desno po hribu navzgor, kjer zagledamo tabli Lom in prepovedan promet. Avto parkiramo ob strani ceste, kjer je postajališče za avtobus (vzporedno pa teče železniški tir). Najboljši pogled na zgornji del slapu imamo, če prečkamo most (čez reko Savo Bohinjko) na drugi strani. Če želimo slap videti od blizu, prečkamo cesto in se med obema hišama sprehodimo do gozdne potke, ki nas že po 100m pripelje pod slap.

Za povezavo do galerije klikni tukaj.

Matej