Na rep Kamniško-Savinjskih Alp je s svojimi 1634m “prisedlana” Dobrča. Ta naravna ovira, ki ločuje begunjski svet od tržiškega, geološko sicer spada med Kamniške Alpe, vendar pa jo zemljepisno najpogosteje prištevamo h Karavankam, saj jo od četice njenih sosednjih vrhov iz skupine Kamiško-Savinjskih Alp (torej Kriške gore, Tolstega vrha, Storžiča,…), ločuje globoka dolina. Od Dobrče je še nekaj korakov/min in le še meter poti (merjeno v višino) potrebno položiti pod noge, da dosežemo 1635m visoki Šentanski vrh, kjer je bil danes tudi najin cilj.

Najina pot se je tokrat začela na Bistriški planini, do koder naju je pripeljala pot iz Brezij pri Tržiču. Parkirala sva na za to odrejenem mestu in se po kolovozu veselo odpravila Dobrči naproti. Pot je bila ves čas dobro vidna, občasno pa je pravo smer potrdila tudi kaka označba. Maširala sva neprekinjeno, vse dokler nisva prispela na Leskovško planino. Planšarija na njej je bila žal zaprta, a sva si vseeno dovolila izposoditi za “2x po dve ritni polovici” placa na leseni klopci pred vhodom. Odpočila sva si, v ruzak pobasala smeti in odšpancirala dalje. Po približno 15ih minutah naju je gozdna, pretežno položna pot, pripelala na prostran travnik, table ob poti pa so že od daleč vabile na domače kislo mleko in žgance v planinsko kočo na vrhu travnika. Ker sva imela s seboj dovolj svoje hrane, sva povabilo nanje preprosto zignorirala. Zadaj za kočo je izginila vsakršnja sled za nama, a sva zaradi slabe označenosti zašla s poti in šele po nekaj neuspelih poizkusih našla pot, ki naju je dejansko pripeljala na vrh. Z njenega vrha so v jasnem vremenu lepo vidne Karavanke in Kamniške Alpe, izpred koče na Dobrči pa lahko občudujemo Gorenjsko vse od Bleda, Jelovice, Pokljuke ter Julijskih Alp s Triglavom. V koči sva se podpisala v knjigo in odšla proti Šentanskemu vrhu. Ni nama bilo žal. Razgledna točka ponuja razgled na okoliške vrhove, Julijce, Stol, Begunjščico, Košuto, Storžič in Kriško. Kot vedno naju je tudi tokrat v dolino pregnala pozna ura. Sestopila sva kar naravnost do Leskovške planine od tam pa po isti poti nazaj do Bistriške.

Dostop: Iz ceste Kranj-Ljubel zavijemo desno na izvoz za Tržič oz. Tržiško Bistrico. Po dobrih 300m v križišču zavijemo levo proti Tržiški Bistrici. Peljemo se naravnost do križišča (mimo merkatorja) in na križišču zavijemo desno proti Begunjam. Nadaljujemo pot do Brezij v Tržiču. Malo za cerkvijo Sv. Neže, ki jo boste opazili na vaši levi, se desno v hrib odcepi asfaltirana cesta, ki se po nekaj sto metrih vzpona razcepi in spremeni v makedam. Kolovoz na desni vodi do Bistriške planine; to lahko uporabite vsi tisti, ki se boste na Dobrčo podali po bolj udobni poti, ostali pa pustite avto na razcepu in se peš odpravite po makedamu na levi.

Klik na povezavo do galerije.

Matej & Andreja