Planina v Lazu - Dolina za Debelim vrhom (maj 2009)
Konico 19. tedna letošnjga leta smo trije snežni norci, Matej, Miro in jaz, preživeli na Planini v Lazu, od koder smo imeli v soboto in nedeljo idealno izhodišče za še dva čudovita turna vzpona.
Zimska potepanja v gorah (sezona 2008/2009)
Nekaj naključno izbranih panoram iz mojih zimskih potepanj po gorah (zima 2008/2009)…
KARAVANKE (…ostale izlete v Karavanke najdeš na tem naslovu)
JULIJSKE ALPE (…ostale izlete v Julijske Alpe najdeš na tem naslovu)
KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE (…ostale izlete v Kamniško-Savinjske Alpe najdeš na tem naslovu)
Ledno plezanje - Slap nad votlino
Planica, torek 13.1.2009, 6:00h… z Juretom samevava na parkirišču pod Planiško velikanko. Pri -17°C sva edina, ki v takšnih sibirskih razmerah vsa zagreta otovarjava ruzaka z vsemi ledoplezalnimi rekviziti. Danes greva namreč v led, plezat, da užitke izpred nekaj dni, ko smo plezali v Mlačci (v Mojstrani), podoživim v naravnem zakulisju “Slapu nad votlino”
.
Preberi preostanek objave »
Dolomiti - Italija (avgust 2008)
Za prvim vonjem po snegu smo tokrat odšli k Italijanom, v Dolomite, kamor sta Klemen in David na oseh specialke odšla odpedalirat svoj gorski “giro d’ Italia”. Vse se je pravzaprav začelo že v četrtek,…
Triglav (avgust 2008)
Kazalec tiktake je pravkar naredil že 22. obhod okrog svoje osi in nemalo me že ima, da bi današnji zares dolg dan, ki je v resnici minil zares hitro, čeprav se je tudi zgodilo zares zares veliko, za spremembo končala predčasno. No, pa kljub utrujenosti od vsega doživetega, vseeno zberem še toliko moči, da spravim na blog fotoinsert iz današnje “odprave” na naš najvišji vrh - Triglav. Z osvojitvijo le-tega sem si po 25ih letih tlačenja slovenske zemlje končno priborila status zavedne Slovenke. Ole!
<10.000km po Skandinaviji
Potopis in fotoreportaža z 28-dnevnega potovanja po Skandinaviji bosta objavljena predvidoma do konca tega meseca
…
Debela peč - Brdo (avgust 2008)
Eni v nedeljo peljejo grehe v spovednico, drugi jih utopijo kar za šankom v bližnji oštariji… važno, da je cesta proti Gorenjski takrat prazna in si lahko brez skrbi, da bi že navsezgodaj zjutraj znucal živce v koloni čez Peračico. Če še vsaj malo pohodiš pedalko, si globoko v Pokljuški džungli še preden cestne počasnele opravijo svoje nedeljske rituale
. Od tam naprej so Julijci čisto blizu in poti do tja nešteto
. Mene so na napačno speljale borovnice, a sem na koncu le našla eno nedaleč preč, ki me je pripeljala na Debelo peč. Ta mi je tokrat spekla malo oblakov, a zraven postregla celo nekaj sonca.
Slap Peričnik (junij 2008)
Včeraj je bilo na Dovški Bab(’nc)i tako vroče, da sva z Jakom po sestopu zares rabila eno hitro dozo osvežitve. Čeprav je bilo na praznični dan le malo možnosti, da bi bil Slap Peričnik slabo obiskan, sva začuda naletela na le par, hladu željnih obiskovalcev, ki so iskali popoldansko senčko pri zgornjem slapu.
Dovška Baba (Frauenkogel) in Hruški vrh (Rosenkogel)
Presneta Baba se mi je izmikala že celo zimo, no včeraj pa sva šla z Jakom končno v izvidnico, da sem si pobližje ogledala teren za prvi turni spust za naslednjo sezono. Tako kot denimo Golica, tudi Baba v grebenu Karavank ni prav nobena izjema. Na Koroško stran je njeno lice izredno strmo in krušljivo, ostenja pa naredijo to Babo robato možačo. Oči, ki pa poznajo Babo le z naše strani, pa jo vidijo kot sila vabljivo, saj so njene obline lepo zaobljene in posejane s travo. Prav nič čudno ni, da s svojimi čari privabi toliko privržencev turnega smučanja. Tudi jaz se vrnem, ko jo pobelijo prve snežinke!
Če ne na mizo, pa na Stol! (junij 2008)
Že od zime čakam na sanacijo kolena, pa ta dan kot vse kaže še zlepa ne bo prišel. Te dni namreč že veselo pakiram za trip v države Skandinavije, kamor odhajam za cel mesec julij. No ja, pa sem si rekla: če že na kirurško mizo na Jesnicah ne grem pred avgustom, grem pa vsaj na Jeseniški Stol še v juniju, preden se potem pahnem v enomesečni hribovski premor
.
Kompotela in Vrh Korena (junij 2008)
Že v začetku tedna sva s kolegom imela hribovsko debato in beseda je med drugim nanesla na to, da je nekaj snega še tudi zadaj za Krvavcem. Ker sem bila s časom ravno na komot, sem v soboto skočila proti Kompoteli preverit, če v tem živi kaj resnice… Tokrat nisem peljala po suhem - snega je v kotanjah pod Vrhom Korena še res za kakega fest okroglega snežaka. Pri 32° v dolini, tega niti na 1800m konec junija zares nisem pričakovala.
Po feltnah na Možjanco… (junij 2008)
Trenutno od elana kar pokam po šivih. V torek in sredo sem morasto vreme izrabila za 10km hitro hojo okrog Brda, v četrtek pa se mi je že kar samoumnevno zdelo, da bom zmogla na Možjanco. S kolesom. In je šlo… s samo enim postankom od Kranja do Bobovka, pa proti Preddvoru in od tam na Možjanco. Da so tekle hude kaplje potu lahko potrdita Klemen in Nejc, ki sta mimo mene obvila ravno pri zadnjem vzponu do vrha. Si pa štejem v čast, da mi je šlo tako dobro, kljub napol praznimi gumami (te mi je šele za spust v dolino napumpal Klemen - Klemc hvala!
) in za ped previsokim zicem (ps: še vedno iščem primeren imbus, da zadevo znižam na pritlikavo višino
). Po krajšem klepetu na Skalci sem sklenila, da bo treba kmalu ponovit! Potem pa na Krvavec (nekoč
)…
Velika planina (maj 2008)
Sončna napoved za gorski svet tokrat ni vzdržala. Vreme nama je megleno polento zakuhalo že takoj ob prihodu na izhodišče, a sva milo rečeno “pridno pihala v zrak” (prekipevala od jeze), da sva jo do poldneva že spodila z Velike planine. Bi dan lahko bil sončen, če naju nakoncu nebi napasli še oblaki.
Prostovoljno v Pekel (maj 2008)
V soboto sem se na lastne oči prepričala, da it v pekel sploh ni tako slabo
… Že možno, da gredo tja tisti ljudje, ki so celo življenje delali le slabo in zlo, da bi se tam scvrli, ampak vam povem, da mi je bilo v Borovniškem Peklu prav prijetno hladno
. Razlog…
Z “Boso nogo” na špancir… (maj 2008)
Za prvomajski paket prostih dni so bili sprva na tapeti hribi. Najverjetneje bi me za nekaj dni od mestnega vrveža rešila Krnska jezera, no tik pred zdajci pa mi je na uho pricurljala novica, da se športno društvo Bosa noga odpravlja na svoj špancir od Črnega Kala do Sečovelj, kar je zvenelo dovolj dobro, da sem z veseljem sesula prvotne načrte…
Sedlo pod Šitno glavo (april 2008)
Ko je že vse kazalo, da je Vršiču ostalo le še tistih nekaj drobtinic snega, ki mu jih je za seboj pustila letošnja zima, je bilo po prvih nekaj prehojenih metrih jasno, da pot še zdaleč ni tako dobro “zmleta” (uhojena), da bi se dalo povsem brez napora povzpeti do sedla pod Šitno glavo. Da je šlo zadnjemu v četi lažje, so mi prvo gaz (po zadnjem sneženju) tokrat pomagali utirati Polona, Klemen in Matej.
Viševnik (april 2008)
V nedeljo sva se z Matejem spravla na Viševnik. Kazen za tisto Matejevo poležavanje pozno v jutro, sva nakoncu plačevala OBA!, saj se nama je jugo, zaradi prav poletnih temperatur, mlel in udiral do kolen vse do vrha. Komu je z jezika ušla kakšna sočna in kdo je na koncu najbolj užival… sledi fotoreportaža iz turno predričanega Viševnika
.
Lajnar - Slatnik - Šavnik - Možic (april 2008)
Minulo soboto sva z Matejem nabirala/zgubljala višince po mulatjerah nad Sorico. Da so strojnice in minometi ropotali tudi na območju Soriške planine, pričajo nekatere še “ohranjene” utrdbe (karavle, zaklonišča,…) ter opazovalne kupole, ki izpod snega (ter zemlje/trave) kukajo proti soncu.
Potoška gora (april 2008)
Z Jakom sva v nedeljo ignorirala morasto vreme. Na Potoški sva se zabavala na svoj način in si nedeljo naredila prav čudovito…
Bled (april 2008)
Na Bledu je med tednom prav luštno. Nikjer nobene pretirane gužve (razen tistih parih navdušenih Japončkov, ki se slikajo na vsakem vogalu), če pa imaš s seboj še kakšen kos posušenega kruha, potem je cel “Bled” praktično tvoj.
Grmada (marec 2008)
Pa naj še kdo reče, da je Ljubljana vedno siva… danes je bila njena okolica daleč naokoli najbolj obsijana! In ne preveč obiskana - super!
Velika planina (marec 2008)
Velika planina dobi moj obisk vsaj enkrat pozimi in enkrat spomladi, ko pašnike prekrijejo žafrani. Če bi bil še vreme tega četrtka mal manj aprilski, bi bla pa narava tam gor v tem času že čist preveč popolna.
Mala Mojstrovka (turno)
Mala Mojstrovka se nama je luštala že prejšnji vikend, ko sva se preko Vršiča peljala proti Lepeni. Če nebi šla mimo tako pozno, bi Krnska jezera tistikrat zagotovo stornirala in jo rajši mahnila proti Mojstrovki. Matej in Klemen sta pisto pod Mojstrovko stestirala že včeraj, danes pa zraven povabila še mene. Kljub južnemu snegu, smo se imel fenomenalno, grenak priokus in pekočo bolečino je pustil le moj padec v spodnjem delu, kjer mi je zvilo koleno. Meniskus in načeta križna vez sedaj “veselo” čakata na ortopeda…
Drsanje - Planšarsko jezero (Jezersko)
Že med tednom sva preverila debelino ledu, danes pa končno našla čas in spod prahu potegnila vsak svoj par drsalk. Na ledeni ploskvi so nama družbo delali še Nejc, Miši in Manca.
Vikend v Bovcu (smučanje, sankanje)
Že v petek sva se izstrelila v bovški konec. Rezervirala sva si prijetno hiško v vasici Čezsoča. Tako, ne preveliko, ravno pravšnjo, da sva jo lahko ogrevala na star kiperbuš. Drvarnico, ki je bila ob prihodu do stropa založena s poleni, sva do nedelje spraznila do podna
. Še dobr, da je bil dopust kratek, ker Bovčani ne vejo kako je, če se Gorenjc pride gret na tuje stroške
… No nekaj toplih žarkov sva domačinom ukradla še v soboto na Kaninu in v nedeljo na Mangartskem sedlu, kamor sva se šla tokrat sankat.
Izšla prva fotoknjiga…
V decembru 2007 je izpod rok tiskarja prijokala na svet moja prva fotoknjiga. Gre za 96 strani obsegajočo, v “usnje” obuto buklo velikosti A4, ki sem jo obtežila z (le) približno 200 utrinki z nekaterih svojih izletov po slovenskih gorah. Oba poskusna zajčka prve izdaje sta izšla v angleškem jeziku, saj je bila knjiga že v osnovi namenjena prijatelju s Švedske, drug izvod pa čaka firbčne oči/prste v domačem arhivu
.
Stockholm (SWE)
Stockholm sem tokrat obiskala pozimi. To mesto v Archipelagu decembra že dolgo ni bilo tako kopno in Baltik že leta ne tako tekoč. Ledeno skorjo so imela na gladini le nekatera jezera znotraj Archipelaga. Na tradicionalno skandinavsko zimo je tako spominjal le tipično (pre)kratek dan, ki ni trajal več kot 4 ure. Bolj kot kratka dolžina dneva, pa je mučilno, na mojo sicer sonca navajeno psiho, delovalo konstantno slabo vreme (imeli smo le en sončen dan)
.